Show menu

Kako živimo?

Družabno življenje

V našem domu imamo zelo razvito družabno življenje. Redno se stanovalci ukvarjajo z igranjem šaha, pohodništvom, jutranjim tekom, kolesarjenjem, odbojko, plesom, plavanjem, z igrami na snegu v zimskem času (sankanje, snežaki, smučanje), obiski fitness centrov, ribarjenjem in tudi jezdenjem.

Stanovalcem omogočamo, da se povezujejo z zunanjim okoljem. Tako se družijo s prostovoljci, berejo v bralni urici, obiskujejo abonma narodno zabavne glasbe in gledališki abonma, obiskujejo razne kinopredstave ter raznovrstne razstave in predstave, na katere smo povabljeni.

V samem Domu organiziramo tudi kuharske urice ter nastope različnih izvajalcev (pevski zbori, folklorne skupine ipd.), skozi leto pa spremljamo tudi vse praznike, ki jih obeležimo s proslavami ali zabavami (pustovanje, materinski dan, martinovanje, kostanjev piknik, miklavževanje, silvestrovanje).

V Domu namenjamo posebno skrb tudi praznovanju rojstnih dni stanovalcev. Prirejamo skupinska, mesečna praznovanja in posamezno za tiste, ki praznujejo okrogli jubilej. S tem želimo povedati in pokazati, da jih cenimo, da nam veliko pomenijo in da so nam dragoceni.

Prostovoljstvo

Prostovoljstvo v našem Domu predstavlja nenadomestljivo in dragoceno medsebojno dejanje, ki bogati in popestri bivanje naših stanovalcev v domu. Prostovoljci najpogosteje prevzamejo vlogo družabnika, spremljevalca, sogovornika, skratka človeka, ki vzpostavlja s stanovalcem medsebojni odnos in tako vsaj delno prispeva k normalizaciji življenja človeka v zavodu.

Prostovoljci seveda lahko nudijo čisto konkretno pomoč stanovalcem, kot so: drobne praktične usluge (pomoč pri pisanju in branju, oddaja pošte, telefoniranje, nakupi ipd.), spremljanje stanovalcev (sprehodi, specialistične preiskave..). Prostovoljci dvigajo raven kakovosti bivanja naših stanovalcev in hkrati širijo možnost vključevanja stanovalcev v nove aktivnosti.

Pomembno je, da sodelovanje stanovalcev, prostovoljcev in zaposlenih poteka usklajeno, v duhu timskega dela in vzajemnega spoštovanja.

Če se nam želite pridružiti, nas pokličite. Veseli bomo vašega klica.

Odgovorna oseba za prostovoljce: Veronika Falant (03 713 29 48).

Samozagovorništvo

Osebe s težavami v duševnem razvoju so premalo vključene v proces odločanja o najosnovnejših stvareh v njihovem življenju. Ena od možnih oblik, kako to spremeniti, je skupina za samozagovorništvo.

Skupine za samozagovorništvo so usmerjene v druženje. Oblikujejo se glede na interese, želje in potrebe posameznika. Delovanje je osredotočeno na področje bivanja, zaposlitve in prostega časa. Vključenim v skupine postaja vedno bolj pomembno: prizadevati si za svoje pravice in imeti enake pravice, gojiti medsebojno spoštovanje, družiti se z enako mislečimi, imeti pravico izbire, skrbeti zase, pomagati drugemu, prihajati na sestanke, držati se dogovorov, biti odgovoren, biti poslušan in slišan, biti uspešen, imeti prijatelje.

Cilj skupin je usposobiti stanovalce, da bodo sami svoji zagovorniki. To pomeni, da bodo razvili občutek lastne vrednosti, izbire, znali sprejemati odločitve in komunicirati z okoljem. Naučijo se pozitivno razmišljati o sebi, prepoznati lastne sposobnosti, delajo na svojih slabostih in razvijajo prijateljske odnose. Pridobijo moč drug od drugega in so v oporo drug drugemu.

Stanovalci morajo imeti možnost izbire, kar lahko imenujemo opolnomočenje stanovalcev. Sami naj odločajo o temeljnih človeških vprašanjih, ki so za nas samoumevna.

Skupine za samopomoč

Skupina starih ljudi za samopomoč je skupina naključno izbranih posameznikov, z namenom druženja med seboj (tematske skupine). Člani se srečujejo po dogovoru enkrat tedensko po eno uro ali enkrat na dva tedna po 1 uro. Temeljna aktivnost v skupin je pogovor. Posebej usposobljene voditeljice se s skupino tekoče dogovarjajo o temah pogovorov. Spodbuja se, da vsak član aktivno sodeluje z izraženim mnenjem, hkrati pa se kaže priložnost za učenje aktivnega poslušanja na način, da najprej prisluhnemo sočlanu, nato pa se iz tega razvije prost pogovor. 

Člane skupine seveda zavezuje dogovor o zaupnosti povedanega v skupini.
Zadnjič posodobljeno: 25. 5. 2015