11. 6. 2015
35. obletnica je velik jubilej in
vesela ter ponosna sem, da sem tudi sama del te zgodovine. Mineva že 20 let, odkar
mi je usoda namenila, da pričnem z delom v Domu, medtem ko sem bila prej
zaposlena v Splošni bolnišnici Celje. Vem, da mi je bilo takrat, leta 1995,
nekako namenjeno, da pridem prav na to delovno mesto, med nove sodelavce in k
novim uporabnikom, meni tako ljubim stanovalcem. Že v intervjuju za Svetlobo,
ki ga je leta 2002 z mano opravila delovna terapevtka, ko sem zdravstveno
negovalno službo vodila že poldrugo leto, sem povedala, da je splet okoliščin
prav meni namenil takšno pot in vem, da je to ena najlepših stvari, ki so se mi
v življenju zgodile.
Leta kar prehitro minevajo in če se
ozrem nazaj, vidim, da se je v tem času ogromno stvari spremenilo, od prihoda
novih zaposlenih do menjave vodstva Doma. V vseh teh letih smo izredno
izboljšali standard bivanja ter kvaliteto strokovnega dela in kar toplo mi je
pri srcu, ko gledam zadovoljne in nasmejane obraze stanovalcev in stanovalk.
Leta 2001 smo pričeli v Domu izvajati tudi storitev pomoči družini na domu, ki
je danes že zelo dobro razvita in tudi tu sem pustila svoj pečat, kajti sama
sem bila prva vodja te dejavnosti, katero sedaj nadaljujejo moji sodelavci. V
zadnjem obdobju smo veliko truda namenili tudi zagotavljanju dobrega počutja in
zadovoljstva vseh zaposlenih.
Vse se spreminja – takšno je življenje
– in prav je tako, le ljudje ostajamo isti, zaposleni, ki s srcem in dušo
prihajamo k našim stanovalcem in stanovalkam, zaposleni, ki ne prihajamo sem v
službo, temveč v svoj drugi dom, saj med sodelavci in stanovalci preživimo
skoraj več časa kot med svojimi domačimi. Skupaj se smejimo ob lepih trenutkih
in skupaj jočemo ob slabih dneh, med nami se prepletajo usode naših stanovalcev
in nas samih, naša skupna želja pa je narediti ta Dom čim lepši.
Srečna in ponosna sem, da imam take
sodelavce in sodelavke ter da lahko skupaj pričaramo nasmeh na obraze naših
stanovalcev in stanovalk, predvsem pa to delo izredno rada opravljam in ob tem
me moji občutki kar nekako napeljejo na čudovito misel našega pesnika Toneta
Pavčka:
»Sreča
ni v glavi in ne v daljavi,
ne
pod palcem skrit zaklad.
Sreča
je, ko se delo dobro opravi
in
ko imaš nekoga rad.«
Nada Majger